Na vas se obračam neposredno, ne samo zato, ker nas povezujejo skupna
zgodovina in vrednote, temveč predvsem zato, ker je to nujno. Evropske
volitve čez nekaj tednov bodo namreč odločilne za prihodnost naše celine.
Od druge svetovne vojne dalje Evrope še nikoli nismo tako potrebovali kot
jo danes. Istočasno pa Evropa še nikoli ni bila tako ogrožena.
Brexit je simbol te grožnje. Je simbol krize Evrope, ki se ni znala
odzvati na potrebe narodov po varnosti spričo velikih pretresov sodobnega
sveta, s katerimi se soočajo. Je pa tudi simbol pasti, in te ne gre iskati
v pripadnosti Evropski Uniji, temveč v laži in neodgovornosti, ki jo lahko
uničita. Kdo je Britancem povedal resnico o tem, kakšna bo njihova
prihodnost po brexitu? Kdo jim je govoril o tem, da bodo izgubili dostop
do skupnega evropskega trga? Kdo jim je povedal, da bo povratek na meje iz
preteklosti ogrozil mir na Irskem? Nacionalistična zaprtost vase ne ponuja
nobenih predlogov; je zgolj zavračanje brez načrta. Ta past grozi celi
Evropi: tisti, ki izkoriščajo jezo, s pomočjo lažnih informacij vsevprek
obljubljajo vse in nič.
Ob teh manipulacijah moramo ostati pokončni. Ponosni in lucidni.
Evropa je zgodovinski uspeh, je sprava opustošene celine skozi edinstveni
projekt miru, blaginje in svobode. Tega nikoli ne pozabimo. Ta projekt nas še
danes ščiti: katera država se lahko sama zoperstavi agresivnim velesilam?
Kdo si more domišljati, da lahko ostane suveren v odnosu do digitalnih
velikanov? Kako se bomo spopadli s krizami finančnega kapitalizma brez
evra, ki daje moč celotni Evropi? Evropo najdemo tudi v neštetih
vsakodnevnih projektih, ki so spremenili podobo naših pokrajin: tu
obnovljena šola, tam nova cesta, končno dostop do hitrega interneta,. Ta
boj je stvar vsakodnevnih prizadevanj, kajti niti Evropa niti mir nista
samoumevna. V imenu Francije si neprestano prizadevam, da bi Evropo
gradili naprej in ohranili njen model. Pokazali smo, da lahko dosežemo
tudi to, za kar so nam ves čas govorili, da ni mogoče: gradimo evropsko
obrambo ali zaščitimo socialne pravice.
Treba pa je narediti še več in ukrepati hitreje. Druga past sta namreč
status quo in vdanost v usodo. Spričo velikih svetovnih pretresov nam
državljani pogosto očitajo: « Kje je Evropa? Kaj Evropa počne?« V njihovih
očeh je Evropa le še trg brez duše. Vendar pa Evropa ni le trg, Evropa je
projekt. Trg je koristen, vendar pa ob tem ne smemo pozabiti na meje, ki
nas varujejo, in vrednote, ki nas združujejo. Nacionalisti se motijo, ko
trdijo, da je našo identiteto moč ubraniti samo, če se odvrnemo od Evrope;
evropska civilizacija nas namreč združuje, osvobaja in ščiti. Motijo pa se
tudi tisti, ki ničesar ne bi spreminjali, saj zanikajo strahove, s
katerimi se spopadajo naši narodi, in dvome, ki spodkopavajo naše
demokracije. Smo v odločilnem trenutku za našo celino; čas je, da tako na
politični kot kulturni ravni skupaj ponovno zasnujemo našo civilizacijo v
spreminjajočem se svetu. Napočil je trenutek evropskega preporoda.
Nasprotujem zaprtosti vase in razdeljenosti, zato vam predlagam, da ta
preporod uresničimo skupaj, in to na osnovi treh ambicij: svobode,
zaščite in napredka.
Ubranimo našo svobodo
Evropski model temelji na človekovi svobodi, na raznolikosti mnenj in
na ustvarjalnosti. Naša glavna svoboda je demokratična svoboda, da prosto
izvolimo svoje zastopnike. Ob vsakih volitvah pa smo priča poskusom tujih
sil, da bi posegle v izide naših volitev. Predlagam, da se ustanovi
Evropsko agencijo za zaščito demokracij, ki bo vsaki državi članici
dala na voljo strokovnjake, ki ji bodo pomagali zavarovati volitve pred
kibernetskimi vdori in manipulacijami. V istem duhu neodvisnosti moramo
prav tako prepovedati možnost, da bi tuje sile financirale evropske
politične stranke. Na evropski ravni moramo prepovedati vse oblike
sovražnega in nasilnega govora na internetu, kajti spoštovanje
posameznika je temelj naše civilizacije dostojanstva.
Zaščitimo našo celino
Evropsko unijo smo izgradili na notranji spravi, ob tem pa pozabili na
realnosti tega sveta. Nobena skupnost ne more ustvariti občutka
pripadnosti, če nima meja, ki bi jih varovala. Meja pomeni tako svobodo
kot varnost. Prenoviti moramo Schengenski prostor: vsi tisti, ki
želijo v njem sodelovati, morajo izpolniti obveznost glede odgovornosti
(strog nadzor meja) in solidarnosti (ista azilna politika z istimi pravili
za sprejem ali zavrnitev). Skupna mejna policija in evropski urad za
azil, stroge obveznosti nadzora, evropska solidarnost, h kateri
prispevajo vse države pod okriljem Evropskega sveta za notranjo
varnost: kar zadeva migracije, verjamem v Evropo, ki varuje tako svoje
meje kot svoje vrednote.
Iste zahteve morajo veljati tudi za področje obrambe. V dveh letih smo
dosegli že precej, vendar pa potrebujemo jasno usmeritev. Pogodba o
obrambi in varnosti mora opredeliti naše neobhodne obveznosti, in sicer
v povezavi z Natom in v sodelovanju z našimi evropskimi zavezniki:
povišanje sredstev za vojaške izdatke, operativna klavzula o vzajemni
obrambi in Evropski varnostni svet, v katerega bo vključeno tudi Združeno
kraljestvo in v okviru katerega bomo oblikovali svoje kolektivne
odločitve.
Naše meje morajo zagotoviti tudi pravično konkurenco. Katera svetovna
sila bi sprejela trgovanje z državami, ki ne spoštujejo nobenega od njenih
pravil? Tega ne moremo vdano in brez besed sprejemati. Reformirati moramo
našo politiko konkurence in preoblikovati trgovinsko politiko. V Evropi
moramo kaznovati ali prepovedati podjetja, ki škodijo našim strateškim
interesom in ogrožajo naše temeljne vrednote, kot so okoljski standardi,
varstvo podatkov in pravično plačevanje davkov. Za našo strateško
industrijo in pri naših javnih naročilih moramo uvesti evropsko
preferenco, kot to počnejo naši ameriški in kitajski konkurenti.
Obnovimo duh napredka
Evropa ni drugorazredna sila. Celotna Evropa je avantgarda, ki je vedno
določala standarde napredka. Prav iz tega razloga mora dati prednost
projektu konvergenčnosti pred konkurenčnostjo. Evropa je zibelka
socialnega varstva in mora za vsakega delavca, na vzhodu ali zahodu,
vzpostaviti socialni ščit, ki mu bo omogočil enako plačilo za delo na
enakem delovnem mestu, in minimalno evropsko plačo, ki bo prilagojena
posamezni državi in vsako leto kolektivno določena.
Oživiti napredek pomeni tudi prevzeti vodilno vlogo v boju za okolje. Bomo
lahko pogledali v oči našim otrokom, če ne bomo poravnali svojega
podnebnega dolga? Evropska unija si mora določiti cilje – 0 ogljika do
leta 2050, razpolovitev uporabe pesticidov do leta 2025 – in temu
prilagoditi svoje politike. S tem so povezane Evropska podnebna banka
za financiranje ekološkega prehoda, evropska sanitarna enota za
okrepitev nadzora naših živil, od lobijev neodvisna znanstvena ocena
snovi, ki ogrožajo okolje in zdravje... Podnebje je vodilo, ki mora biti
nujno vključeno v vsa naša prizadevanja. Vse naše institucije, od
Centralne banke do Evropske komisije, od evropskega proračuna do
naložbenega načrta za Evropo, morajo pred očmi imeti okoljske cilje.
Napredek in svoboda pomenita, da lahko živimo od sadov svojega dela.
Evropa mora gledati naprej, da bo lahko ustvarjala delovna mesta.
Regulirati mora digitalne velikane z vzpostavitvijo evropskega nadzora
velikih platform (pospešeni sankcijski postopki v primerih kršenja
konkurence, preglednost njihovih algoritmov...), vendar pa to ni dovolj.
Financirati mora tudi inovacije, in sicer tako, da novemu Evropskemu
svetu za inovacije nameni proračun, primerljiv ameriškemu, če naj Evropa
postane vodilna na področju tehnoloških prebojev, kot je na primer umetna
inteligenca.
Evropa, ki želi odigrati svojo vlogo na svetovnem prizorišču, mora svojo
pozornost usmeriti v Afriko, s katero moramo skleniti pakt za
prihodnost. Sprejeti moramo našo skupno usodo in razvoj Afrike podpreti na
ambiciozen in proaktiven način: z naložbami, partnerstvi med univerzami,
šolanjem deklet...
Svoboda, varstvo, napredek. Na teh stebrih moramo zgraditi evropski
preporod. Ne smemo dopustiti, da bi nacionalisti, ki nimajo rešitev,
izkoriščali jezo ljudi. Ne smemo biti mesečniki oslabljene Evrope. Ne
smemo se prepustiti rutini in govoričenju. Evropski humanizem zahteva
dejanja in državljani povsod želijo sodelovati pri spremembah. Predlagam,
da do konca leta skupaj z zastopniki evropskih institucij in držav
organiziramo Konferenco za Evropo, kjer bomo lahko brez tabujev in
tudi brez revizije pogodb predlagali vse spremembe, ki jih naš politični
projekt potrebuje. Ta konferenca bi morala vključiti tudi panele
državljanov, akademike, socialne partnerje ter predstavnike verskih in
duhovnih skupnosti. Konferenca bo nato izpostavljene prioritete prevedla v
konkretne ukrepe in tako oblikovala akcijski načrt za Evropsko unijo.
Gotovo se glede vsega ne bomo strinjali, ampak kaj je bolje: da imamo
okostenelo Evropo ali Evropo, ki napreduje, včasih z različnimi hitrostmi,
a ostaja odprta za vse?
V tej Evropi bodo narodi resnično prevzeli nadzor nad lastno usodo; v
tej Evropi bo Združeno kraljestvo našlo svoje mesto, v to sem prepričan.
Državljani Evrope, slepa ulica, v katero nas je privedel brexit, je nauk
za nas vse. Stopimo iz te pasti, dajmo smisel prihajajočim volitvam in
našemu projektu. Vi boste odločili, ali bodo Evropa in vrednote napredka,
ki jih predstavlja, več kot samo nek obrobni dogodek v zgodovini. To je
izbira, ki vam jo predlagam, če želimo skupaj začrtati pot evropskega
preporoda.